Na sončni strani Bornea

komentar, avtor Rasto

10.03.2008 @ 05:27

Najprej iskrena pohvala tvojim prispevkom. Izredno zanimivo, kratkočasno, aktualno in za vse tiste, ki jih dogajanje v tem delu Azije zanima - odlično. Komaj čakam na tvoje nove bloge o Maleziji. V vseh oblikah - od novic do zanimivosti, šolstva ipd.
Imam pa žal tudi nekaj pripomb. Sam imam kar nekaj znancev in prijateljev v Maleziji. Eni so iz večinskega prebivalstva, nekaj malega jih je Kitajcev in en Indijec. Sicer pa mi je Malezija všeč prav zato, ker je tako rasno pestra. In vsak narod, ki tam živi, je pustil neizbrisen pečat. Moti me, da si kdaj na robu (ali s kakšno besedo, mislijo že čez rob) kar se tiče terminologije pri opredeljevanju do npr. Indijcev ali Kitajcev. Zveni pač rasistično. Sploh ko govoriš na splošno o narodu, nemuslimanski veri. Žal tudi pri opisovanju politikov in enačenje s “pedri, pederskimi”. Ne vem sicer kdo ti je “ogabnejši”, a morda bi le lahko našel kakšno boljšo (tudi sočno) primerjavo. Svetovljanu, kar zagotovo si, se to ne poda. Pa še tvoji zapisi brez rasističnih stališč bodo še bolj verodostojneši, vredni in objektivni.
sicer pa - še enkrat pohvala za teme in dogodke, ki jih predstavljaš.

komentar, avtor Jernej

10.03.2008 @ 12:47

Predstavljaj si, da je v Sloveniji 30% Kitajcev… Stvar je precej drugačna, ko na stvari gledaš od daleč, in ko situacijo primerjaš s svojo domovino. Prav nič mi ne bi bilo všeč, če bi neka manjšina priseljencev dominirala slovenskemu gospodarstvu in narekovala cene.

Kar se tiče Kitajcev, so svoje prave barve pokazali marsikje drugod, ne samo v Maleziji, spomni se neredov zaradi neplačanih prometnih kazni v Milanu. Tudi v Sloveniji smo imeli težave z njimi, od slabe higiene v kitajskih restavracijah, do nesodelovanja z državnimi organi. Verjamem, da so izobraženi Kitajci, ki si jih srečal drugod, drugačni.

Kar se tiče Indijcev, so precej v redu, a tožba proti britanski kraljici je nesmiselna in neutemeljena.

Verska svoboda v Maleziji je večja, kot v veliki večini sveta, lahko vidiš mnoge mošeje, cerkve, hindujske in taoistične templje, wate itd. DAP je igrala umazano igro s širjenjem verske nestrpnosti, in vemo, kam je to vodilo na Balkanu. Kaj bi bilo, če bi naenkrat pravoslavci, muslimani in protestanti po Evropi začeli igrati na antikatoliško noto na volitvah, javno in brez dlake na jeziku…? Glede na to, da je v Maleziji cerkev zgraditi precej lažje kot mošejo v Evropi, se taka taktika ne spodobi.

komentar, avtor Rasto

10.03.2008 @ 17:00

Načeloma imaš prav. Res je, če premislim, so Kitajci velikokrat oholi, manj prijazni in ošabni v primerjavi z Malezijci ali Tajci. Govorim seveda zelo posplošeno in iz generalnega vtisa, ki sem ga dobil npr. tudi v Maleziji ali v Singapurju. Lahko bi celo rekel, da se počutijo večvredne proti ostalim. spomnim se tudi primera iz Slovenije, ko so na Prulah v bloku pretepli nekega profesorja, ki jih je ob desetih zvečer prosil, da naj svoje aktivnosti zmanjšajo na sobno jakost. Pa jih je orng dobil. Vsi moški “kitajčki” so se spravili nanj. Drugi dan so odšli zjutraj normalno na delo v eno od kitajskih restavracij. Policija jih ni kaj dost skrbela…Seveda pa so med njimi posamezniki, za katere to ne drži. Tako kot povsod po svetu.

Indijce pa nekako bolj razumem, saj so res bli veliko let (ali pa so še) potisnjeni v kot. In posledica tega je pač to, kar se dogaja. Ne razumi napak, nisem za maščevanja in tudi ne podpiram agresivne izpade. Seveda pa je oslarija tožit kraljico; čeprav bi lahko za kakšno stvar v svojem kraljevskem življenju tudi rekla OPROSTITE! KRIVI SMO!

Tako, da upam, da si mojo prejšnjo pripombo razumel kot moje razmišljanje ob branju tvojih blogov.
Žal mi je za Malezijo. A narod, kot velikokrat rečemo, ima takšno vlado in voditelje, kot si jih zasluži. Saj za Slovence je že tako. In upam, da bodmo vsi resno premislili preden bomo oddali glas.
Spomnim se večera, ko sem s svojimi malezijiskimi frendi sedel v eni od 24ur odprtih indijskih restavraciji na Jalan Nagasari blizu Bintang walk. Načeli smo temo o politiki. Na začetku sramežljivo, z mojimi vprašanji, ki so prekinjali njihove kratke odgovore. A zelo v spominu mi je ostal stavek: “…ampak nekaj se bo na teh volitvah moralo zgoditi. Tako več ne gre naprej.” Zdaj ko vem za rezultate volitev sem vesel (po eni strani), a ko berem tvoje komentarje in analize - sem spet žalosten za vse tiste, ki si zaslužijo spremembe na bolje. Prav zdaj bom napisal e-mail frendu v KL in ga vprašal za njegov komentar. Morda mi bo napisal, da je zadovoljen, a vseeno žalosten….
Pozdrav iz Ljubljane v Malezijo.

komentar, avtor Rasto

10.03.2008 @ 17:09

Načeloma imaš prav. Res je, če premislim, so Kitajci velikokrat oholi, manj prijazni in ošabni v primerjavi z Malezijci ali Tajci. Govorim seveda zelo posplošeno in iz generalnega vtisa, ki sem ga dobil npr. tudi v Maleziji ali v Singapurju. Lahko bi celo rekel, da se počutijo večvredne proti ostalim. spomnim se tudi primera iz Slovenije, ko so na Prulah v bloku pretepli nekega profesorja, ki jih je ob desetih zvečer prosil, da naj svoje aktivnosti zmanjšajo na sobno jakost. Pa jih je orng dobil. Vsi moški “kitajčki” so se spravili nanj. Drugi dan so odšli zjutraj normalno na delo v eno od kitajskih restavracij. Policija jih ni kaj dost skrbela… Seveda pa so med njimi posamezniki, za katere to ne drži. Tako kot povsod …

Indijce pa nekako bolj razumem, saj so res bili veliko časa (ali pa so še) potisnjeni v kot. In posledica tega je pač to, kar se dogaja. V takšnih primerih se krepi ekstremizem in vera je najprikladnejša za netenje ognja in sovraštva. In seveda takšno početje doseže hitro širše množice. Ne razumi napak, ne odobravam omenjenega, nisem za maščevanje in tudi ne podpiram agresivne izpade. Seveda pa je oslarija tožit kraljico; čeprav bi lahko za kakšno stvar v svojem kraljevskem življenju tudi rekla OPROSTITE! KRIVI SMO! Vprašati pa bi se morali tudi malezijski sociologi, muslimanski verski voditelji in seveda v prvi vrsti politiki - kaj spremeniti. A to so že pobožne želje… Če bi bilo vsepovsod tako, bi bil svet že zdavnaj veliko lepši.

Tako, da upam, da si mojo prejšnjo pripombo razumel kot moje razmišljanje ob branju tvojih zanimivih blogovskih zapisov.

Žal mi je za svobodomiselne ljudi v Maleziji. A narod, kot velikokrat rečemo, ima takšno vlado in voditelje, kot si jih zasluži. Saj za Slovence je že tako. In upam, da bomo vsi resno premislili preden bomo oddali glas. Pri njih ta kazen traja že predolgo.

Spomnim se večera, ko sem s svojimi malezijskimi frendi sedel v eni od 24ur odprtih indijskih restavraciji na Jalan Nagasari blizu Bintang walk. Načeli smo temo o politiki. Na začetku sramežljivo, z mojimi vprašanji, ki so prekinjali njihove kratke odgovore. A zelo v spominu mi je ostal stavek: “…ampak nekaj se bo na teh volitvah moralo zgoditi. Tako več ne gre naprej.” Zdaj ko vem za rezultate volitev sem vesel (po eni strani), a ko berem tvoje komentarje in analize - sem spet žalosten za vse tiste, ki si zaslužijo spremembe na bolje. Prav zdaj bom napisal e-mail frendu v KL in ga vprašal za njegov komentar.

Morda mi bo napisal, da je zadovoljen, a vseeno žalosten….

Pozdrav iz Ljubljane v Malezijo.

komentar, avtor Jernej

10.03.2008 @ 18:20

Seveda je to posplošeno mnenje o Kitajcih, mnogi so v redu kot posamezniki. Tudi med Kitajci imam prijatelje, nekateri kitajski profesorji so v redu… Večina pa je precej stereotipnih.

Indijci niso ravno potisnjeni v kot, ker ne delujejo enotno. En del Indijcev je blazno bogatih, en del se je navlekel v politiko in javni sektor, en del pa ostaja v revščini. Jaz bi prej krivil kastno mentaliteto, čeprav kast vsaj v Maleziji ni več. Kar se tiče MIC so izgubili zaupanje Indijcev, svojih ljudi torej, ker so imeli goro notranjih škandalov, par tipov je pobasalo cel kup denarja, ki je bil namenjen skupnosti.

Zdaj se bo glas Indijcev gotovo bolj slišal, ker imajo okrog 20 poslancev, v vladi in v opoziciji. Britanije nima smisla tožit, ker je stvar davno pretekla, pa še takrat je bila to legitimna stvar in kolonializem prevladujoča politika. Prej bi morali Slovenci tožit severne sosede za 1200-letno okupacijo, genocid, nasilno pokristjanjevanje s klanjem in raznarodovanje.

Zvestoba Kitajcev je tudi zelo vprašljiva; na prvem mestu so Kitajci, državljani pa po potrebi, odvisno kje je korist.

Edini, ki kot vedno ostajajo brez glasu so domorodci z Bornea, ker so večinoma neizobraženi in politično pasivni. Za to ni kriviti Malajcev in vlade, ker je vlada veliko vložila v razvoj odročnih območij, krivda je na kitajskih podjetnikih, ki so s svojo parazitsko mikroekonomijo uničili vse priložnosti za Dajake. Če greš v odročno ibansko vas, edina trgovina skoraj gotovo pripada edinemu Kitajcu v kraju. Dajake jim je uspelo utišati skozi cerkvene organizacije, ker Kitajci z denarjem držijo domorodske duhovnike v šahu, in ti potem skrbijo, da se Dajaki povezujejo le preko Kitajcev in Malajcev.